REGRAT

19/04/2016

Taraxacum officinale Weber

Družina: Nebinovke/radičevke

S pomladjo je prišel čas nabiranje regrata, ki ga Slovenci menda zaužijemo največ na svetu. Nekateri si ga naberejo na bližnjih travnikih, ob poteh, po opuščenih njivah in med grmovjem po vsej Sloveniji, drugi ga pa po visokih cenah kupijo na tržnici.

Regrat se uporablja v solatah, juhah in sendvičih. Nekateri popraženo in zmleto korenino regrata uporabljajo kot osnovo za pripravo napitka, ki je po okusu podoben kavi, le da je brez kofeina. Iz regratovih cvetov lahko pripravimo tudi vino in medu podoben sirup. Pri nas regrat spada v kategorijo H, to pomeni da ima enak pravni položaj kot hrana.

Regrat ima številne zdravilne učinke. Del rastline, ki se uporablja, je korenina navadnega regrata (Taraxaci radix) in zel navadnega regrata (Taraxaci herba). 

 

Korenina navadnega regrata

Pripravki iz korenin regrata pospešujejo izločanje žolča v črevo, povečajo nastajanje žolča v jetrih in pospešijo praznjenje žolčnika (to pomeni, da delujejo holagogno).  Zaradi teh učinkov korenino regrata uporabljamo kot digestiv (sredstvo za izboljšanje prebave), pomaga tudi, da lažje prebavimo obrok, ki vsebuje veliko maščob. Korenina regrata vsebuje veliko inulina, zato ima vpliv na uravnavanje ravni krvnega sladkorja v krvi. Nekatere raziskave dokazujejo, da znižuje krvni sladkor (hipoglikemično delovanje).

Pripravki iz regratovih korenin pomagajo pri bolečinah v zgornjem delu trebuha, ki izvira iz prebavil in je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrabnimi dejavniku v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika (dispeptičnih težavah). Regratove korenine pa tudi povečajo apetit.

 

Listi navadnega regrata

Listi povečajo izločanje urina - uvrščamo jih med naravne diuretike. To pomeni, da pospešujejo nastajanje urina v ledvicah in s tem izločanje vode iz telesa. Regratovi listi vsebujejo veliko kalija, zato se nadomesti z urinom izgubljen kalij in tako regratovi listi nimajo neželenih učinkov, ki so značilni za diuretike.

 

Pripravki

Poparek

Eno žličko posušenih regratovih listov (4 g – 10 g) prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo, po 10-ih minutah precedimo in popijemo 2-krat dnevno, najbolje pred jedjo.

 

Prevretek

2 g – 8 g posušenih regratovih korenin prelijemo s kozarcem hladne vode, segrejemo do vretja in vremo 10 minut. Pustimo 5 minut in precedimo. Pijemo dvakrat dnevno, najbolje pred jedjo.

 

Regrat v izdelkih galenskega laboratorija

Regratove korenine najdemo v čajni mešanici Čaj za žolč. Pitje Čaja za žolč priporočamo pri bolečinah in krčih v predelu prebavil, žolčnika in žolčevodov. Pomaga tudi pri pomanjkanju apetita in pri dispepsijah (bolečinah v zgornjem delu prebavil). Pijemo ga 3-krat dnevno.

Spomladi in jeseni lahko s pomočjo regratovih korenin opravimo 14 dnevno kuro in sicer  s pomočjo Čaja za čiščenje krvi, ki ga uporabljamo za čiščenje organizma pri spomladanski utrujenosti. Zdravilne droge v čaju povečajo izločanje žolča iz prebavil, pospešujejo odvajanje vode in povečajo znojenje. Sveže pripravljen poprarek pijemo dvakrat dnevno.

Etanolni izvleček regratovih korenin se nahajajo v prehranskem dopolnilu Regratol, regratovem eliksirju. Uporabljamo ga lahko kot aperitiv ali digestiv. Je priljubljen tudi spomladi in jeseni pri dietah za zmanjšanje telesne mase. Pijemo ga 14 dni in sicer 5 ml v vodi ali čaju.

 

Opozorila

Med nosečnostjo in dojenjem svetujemo posvet z zdravnikom ali farmacevtom pred uporabo pripravkov iz regrata. Ni znano, da bi bili regratovi pripravki med nosečnostjo in dojenjem škodljivi, ampak ni dovolj raziskav o uporabi le teh v tem obdobju.

Previdnost je potrebna pri osebah, ki jemljejo zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni ter diuretike, kajti regratovi pripravki lahko vplivajo na njihovo delovanje.

Po stiku s cvetočim regratom lahko pride do kontaktnega dermatitisa. Ni znano, da bi do alergičnih reakcij prišlo tudi po zaužitju, so pa te možne pri preobčutljivih posameznikih.

Na koncu pa velja opozoriti še na kulturno nabiranje regrata in ostalih zelišč, saj izropani travniki niso dobri ne za rastline ne za medosebne odnose.

 

Andreja Devetak, mag. farm.