18. november, Evropski dan antibiotikov, je vsakoletni dogodek, ki dviga ozaveščenost o tveganjih, povezanih z neustrezno uporabo antibiotikov, o problemu odpornosti na antibiotike in informira o tem, kako lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju antibiotikov. 

Projekt »Vprašaj o svojem zdravilu – spodbujanje aktivnega sodelovanja pri zdravljenju z zdravili« letos namenjamo pravilni in varni uporabi antibiotikov. Pravilen način uporabe antibiotikov omogoči učinkovitost in varnost zdravljenja ter zmanjša razvoj rezistence bakterij na antibiotike. Bolniki namreč tudi sami prispevajo k rezistenci, če zdravila ne uporabljajo na pravilen način (časovno odmerjanje) ali samovoljno prekinejo z zdravljenjem. V tem primeru omogočijo preživetje bakterij in povečajo verjetnost pojava rezistence.

Antibiotik je naravni produkt mikroorganizmov ali naravnemu produktu enaka sintetična ali podobna polsintetična spojina, ki zavira razmnoževanje drugih mikroorganizmov ali jih ubija in se uporablja za zdravljenje. Odkritje antibiotikov je pomembno vplivalo na razvoj medicine in zmanjšalo umrljivost zaradi infekcijskih bolezni.

Največja težava, s katero se  soočamo, je pojav rezistence bakterij na antibiotike. Poznamo dve vrsti rezistence: 

• Nekatere bakterije so odporne proti določenim antibiotikom. Govorimo o intrinzični ali inherentni rezistenci.
• Bolj zaskrbljujoča je pridobljena odpornost bakterij na antibiotike. To se zgodi, če bakterije, ki so običajno občutljive na določeno vrsto antibiotika, s pomočjo genskih sprememb razvijejo odpornost na ta antibiotik.

Gre za resno težavo, ki se tiče varnosti bolnikov in je dejansko javni zdravstveni problem. V veliki meri je posledica prevelike uporabe antibiotikov, saj je pojav rezistence večji v populaciji, kjer je večja poraba antibiotikov, in nepravilnega predpisovanja. Določeno krivdo verjetno prispevajo tudi bolniki z nepravilno uporabo antibiotikov (izpuščanje odmerkov, nedokončanje terapije).

Ko zdravnik predpiše antibiotik, se bolnik verjetno prvič sreča z zdravilom. Po priporočilih projekta farmacevtske skrbi - Vprašajte o svojem zdravilu, bi morali bolniki, preden uporabijo zdravilo poznati odgovore na naslednja vprašanja:

• Zakaj se zdravilo uporablja?
• Kako, kdaj in kako dolgo ga moram porabit?
• Kateri so neželeni učinki zdravila, kaj naj storim, če se pojavijo pri meni?
• Ali lahko vozim avto ali upravljam s stroji?

Zakaj se zdravilo uporablja?

Antibiotiki se uporabljajo za zdravljenje bakterijski okužb. 

Antibiotična zdravila delujejo na različne načine.

Nekateri antibiotiki preprečijo sintezo celične stene bakterij. Ker antibiotik ovira gradnjo celične stene, se bakterije ne morejo več množiti, kar zaustavi razvoj okužbe.

Posebna skupina antibiotikov deluje tako, da bakterijam preprečuje, da bi pri razmnoževanju pravilno predale svoj dedni zapis.

Na voljo so celo antibiotiki, ki delovanje bakterij zavrejo na več omenjenih načinov hkrati, kar je še posebej učinkovito.

Kako, kdaj in kako dolgo moram uporabljati antibiotik?

Pri večini antibiotikov je pomembno, da jih jemljemo v točno določenih časovnih presledkih. Le tako vzdržujemo plazemsko koncentracijo, ki uspešno zatre bakterije. Čas jemanja zdravila glede na obrok hrane je zelo pomemben za doseganje njegovega najboljšega učinka in za zmanjšanje neželenih učinkov. Če proizvajalec ne določi drugače , pomeni:

•  jemanje zdravila na tešče - zjutraj eno uro pred zajtrkom
• jemanje zdravila na prazen želodec - eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi
• jemanje zdravila s hrano - tik pred jedjo, med jedjo ali po jedi.

Hrana različno vpliva na enako zdravilno učinkovino, vgrajeno v različne farmacevtske oblike. Zato se razlikujejo tudi navodila za jemanje zdravil glede na hrano. Gastrorezistentne tablete in kapsule praviloma vzamemo na prazen želodec.

Upoštevajte navodila, ki vam je dal farmacevt! Priporočila o jemanju zdravila glede na obrok hrane dobite tudi v Navodilu za uporabo zdravila!

Zdravila obstajajo v različnih farmacevtskih oblikah, za katere je potrebno poznati način uporabe. 

Antibiotiki so najpogosteje v obliki tablet ali kapsul. Nekateri so tudi v obliki tablet za peroralno suspenzijo ali orodisperzibilnih tablet. Tablete za peroralno suspenzijo je potrebno raztopiti raztopiti v ustih ali v pol kozarca vode, dobro premešati in popiti. Disperzibilne tablete je mogoče uporabljati na dva načina. Mogoče jih je najprej razpustiti v vodi in nato popiti, ali pa jih vzeti neposredno z vodo.

Antibiotiki za uporabo pri otrocih so v obliki peroralnih suspenzij. Te vedno odmerjamo s priloženo žličko ali brizgo. 

Učinek antibiotikov lahko pričakujemo čez nekaj dni. Čeprav se stanje že bistveno izboljša, jih je potrebno uporabljati predpisan čas, sicer tvegamo  ponovitev okužbe ali celo pojav rezistentnih sevov.

Zdravnika je treba obiskati, če se stanje proti koncu zdravljenja ne izboljša.

Če pozabimo vzeti zdravilo, ga vzamemo čimprej, nato pa nadaljujemo po režimu odmerjenja. Če je že skoraj čas za naslednji odmerek, se  pozabljen odmerek izpusti ter nadaljuje z rednim odmerjanjem. Podvojenih odmerkov ne jemljemo, saj tvegamo pojav neželenih/toksičnih učinkov.

Ali lahko vozim avto ali upravljam s stroji?

Nekatera zdravila lahko vplivajo na psihofizične lastnosti ter s tem zmožnost upravljanja vozil in strojev. Zdravila, ki vplivajo na sposobnost upravljanja z vozili in stroji, imenujemo trigoniki, ker so označena s trikotnikom na zunanji ovojnini (trigonum – trikotnik). Glede na jakost vpliva na zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti bolnika jih razdelimo v dve skupini:

• Δ - upravljanje z vozili in delo s stroji je relativno prepovedano (relativna prepoved)
• ▲ - upravljanje z vozili in delo s stroji je povsem prepovedano (absolutna prepoved)

Seznam nekaterih protimikrobnih učinkovin, ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Kateri so neželeni učinki zdravila, kaj naj storim, če se pojavijo pri meni?

Pogost neželeni učinek, posebno ob zdravljenju s širokospektralnimi antibiotiki, je pojav diareje. Preventivno ali ob pojavu diareje si lahko pomagamo z uporabo probiotikov. Ob tem moramo bolnika opozoriti na vsaj dvourni razmik med odmerkom probiotika in antibiotika. Zelo huda diareja, ki jo spremlja bolečina in zvišana telesna temperatura, lahko nakazuje na psevdomembranski kolitis, zato mora tak bolnik nujno k zdravniku. Ta napotek še posebno velja v primeru, če je kot antibiotik uporabljen klindamicin.

Alergije na antibiotike se kažejo kot kožni izpuščaji, koprivnica, bolečine v sklepih, vročina, astmatični napad in anafilaktični šok. Najpogosteje predpisani antibiotiki so penicilini, pri katerih se tudi najpogosteje pojavljajo alergične reakcije (5-10%). Pogostejše so denimo ob istočasnem dajanju adrenergičnih zaviralcev ß. Reakcija se razvije znotraj treh dni po začetku zdravljenja. Najbolj se bojimo anafilaktičnega šoka (0,05%), katerega znaki se pokažejo znotraj pol ure po zaužitju zdravilu. Gre za stanje, ki je življenje ogrožajoče (s smrtnostjo 5-10%) in se kaže z edemom (lica, očesne veke in jezik), kratko sapo, piskanjem v prsih, srbenjem po celem telesu ter hipotenzijo. Taki osebi je nujno čim prej nuditi zdravniško pomoč, da preprečimo zadušitev.

Najpogostejši neželeni učinki penicilinov: slabost, bruhanje, milejše preobčutljivostne reakcije z izpuščaji in diareja. Najpogostejši neželeni učinki, ki se lahko pojavijo pri uporabi makrolidov: bolečine v trebuhu, diareja, slabost in bruhanje.

DODATNA VPRAŠANJA, NA KATERA BI BOLNIK TUDI MORAL ZNATI ODGOVORITI

Kako se zdravilo imenuje

Četudi bolnik zdravilo uporablja le kratek čas je dobro, da ve kako se imenuje. Tako bo naslednjič ob morebitnih podobnih težavah lahko zdravniku podal pomembne informacije o prenosljivosti zdravila. Priporočljivo je tudi poznavanje imena učinkovine ali vsaj v katero skupino zdravil spada. Pomembno je, da je bolnik seznanjen z morebitno preobčutljivostjo na določeno skupino antibiotikov, denimo peniciline, na kar lahko vedno opozori zdravnika.

Medsebojno delovanje antibiotikov z drugimi zdravili in hrano

Določene vrste hrane vplivajo na delovanje antibiotikov. 

Tetracikline ne smemo zaužiti sočasno z mlečnimi izdelki ali takimi, ki vsebujejo veliko kalcija, železa ali cinka.

Ob zdravljenju z metronidazolom se izogibamo uživanju alkoholnih pijač. 

Med zdravljenjem s kinoloni in tetraciklini odsvetujemo izpostavljanje močni sončni ali umetni UV svetlobi. Te učinkovine namreč povzročajo fotosenzitivnostne reakcije. Podobno velja za kombinacijo sulfametoksazol + trimetoprim.

Zdravila lahko v večji ali manjši meri tudi prehajajo v materino mleko, kar moramo prav tako upoštevati ob uvajanju zdravil doječi materi.

Pred uvedbo zdravila nosečnici je treba skrbno pretehtati koristi in tveganja. Če se uvedbi zdravila ne uspemo izogniti, poskušamo znotraj skupine izbrati najvarnejšo učinkovino.

Podobno je pri doječi materi.

Seznam zdravil za uporabo v nosečnosti

Shranjevanje zdravil

Zdravila shranjujemo na suhem in hladnem mestu, nedosegljivo otrokom.

Določena zdravila je potrebno shranjevati pri nižjih temperaturah (med 2⁰C in 8⁰C ali 8⁰C in 15⁰C). Med ta zdravila sodijo peroralne suspenzije z antibiotikom. Ravnamo po navodilu proizvajalca. Zdravila hranimo v hladilniku ločeno od hrane, najbolje bo, da jih damo v posodo s pokrovom. Pazimo, da ne zamrznejo!

Vsaki škatlici zdravila je priloženo »Navodilo za uporabo«. V njem boste našli informacije, ki opisujejo pravilno in varno uporabo zdravila. Zato priporočamo, da navodilo shranite, dokler zdravilo uporabljate.

Pred uporabo novega zdravila je priporočljivo, da farmacevta seznanite:

• Katera zdravila jemljete, tudi če ste jih kupili brez recepta
• Ali ste v pretekosti že imeli alergije ali hude neželene učinke
• Če ste noseči ali dojite
• Morebitne težave z uživanjem zdravil

Vsa vprašanja v zvezi z zdravljenjem z zdravili vprašajte vašega farmacevta!

Projekt »Farmacevtska skrb Vprašaj o svojem zdravilu – spodbujanje aktivnega sodelovanja pri zdravljenju z zdravili« je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letih 2011 in 2012 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Ksenija Ribolica, mag.far.

Vir: LZS, Informativno gradivo ob tednu zdravja v lekarnah, november 2011