URNIK DEŽURNE SLUŽBE
vsak dan
od 19.30 do 7.00 ure
sobota
od 13.30 do 24.00 ure
nedelja in prazniki
od 00.00 do 13.00 in
od 14.00 do 24.00 ure
|
VITAMINI
|
Vitamini so organske spojine, nujno potrebne, ki v majhnih količinah omogočajo nemoten potek različnih metaboličnih procesov. Človeško telo vitaminov ne more sintetizirati, zato je njihov vir največkrat hrana. Večina ljudi lahko dobi dovolj vitaminov z uravnoteženo zdravo prehrano. Vitamine so poimenovali po amino skupini prvega odkritega vitamina - vitalni amin. Vitamine lahko razdelimo na:
|
|
-
|
vodotopne in |
|
-
|
vitamine topne v maščobah
|
|
Vodotopni vitamini se v organizmu ne kopičijo, zato je potrebno njihovo stalno vnašanje. So kofaktorji encimov.
Vitamini topni v maščobah se v tkivih kopičijo v precej višjih koncentracijah.
Zdrava uravnotežena prehrana danes vsebuje dovolj vitaminov, zato večina zdravih odraslih ljudi vitaminskih dodatkov ne potrebuje. Do pomanjkanja pa pride pri:
|
|
-
|
povečanih potrebah (nosečnice, doječe matere…) |
|
-
|
nezadostnem vnosu vitaminov s hrano (diete, podhranjenost…) |
|
-
|
zmanjšani absorpciji (okvare jeter, antibiotiki širokega spektra…) |
|
-
|
povečanem izločanju vitaminov (okvare ledvic, diabetes…)
|
|
Strokovne komisije razvitih držav izdajajo priporočila o dnevnih količinah zaužitih hranil, ki zadovoljujejo potrebe večine zdravih posameznikov določene starosti in spola.
Najbolj znana priporočila so:
|
|
-
|
Recommended Dietary Allowances (RDA), ki ga izdaja Food and Nutrition Board
iz National Academy of Sciences USA |
|
-
|
Priporočila Food and Agriculture Organisation of the World Health Organisation |
|
-
|
Dietary Reference Values, ki ga izdaja United Kingdom Department of Health |
|
-
|
Priporočila Deutsche Gesellschaft fur Ernährung.
|
|
NUTRIENT
|
VIRI
|
DELOVANJE
|
POMANJKANJE IN TOKSIČNOST
|
RDA
|
| VITAMIN A |
ribje olje, jetra, jajčni rumenjak, maslo; karotenoidi v rumenem sadju, zelena zelenjava
|
zaznava svetlobe, razvoj epitelnih celic |
pomanjanje: nočna slepota, hiperkeratoza, kseroftalmija; toksičnost: suhe sluznice, nosa, oči izpadanje las |
odrasli 33000 ie otroci 14000 ie |
| VITAMIN D |
sinteza z uv svetlobo,jajčni rumenjak, ribje olje, mleko
|
absorpcija kalcija in fosforja; remodelacija kosti |
pomanjkanje: rahiti,osteomalacija; toksičnost: anoreksija, kalcifikacija mehkih tkiv |
0.005 mg |
| VITAMIN E |
rastlinska olja, stročnice, rumenjak |
intracelularni antioksidant, lovilec radikalov v celičnih membranah
|
pomanjkanje: zelo redko - miopatije, nevropatije, ciroza jeter |
10 mg |
| VITAMIN K |
listnata zelenjava, jetra, rastlinska olja, intestinalna flora
|
sinteza protrombina in antikoagulantnih faktorjev |
pomanjkanje:nagnjenje h krvavitvam toksičnost: kernikterus |
0,001 mg/kg tt |
| VITAMIN C |
citrusi, zelenjava |
sinteza kolagena, noradrenalina, tirozina, peptidnih hormonov, absorpcija železa
|
pomanjkanje: skorbut |
60 mg |
VITAMIN B1
(tiamin) |
jetra, meso, kvas, stročnice, žitarice
|
metabolizem ogljikovih hidratov |
pomanjkanje: beri-beri |
1,4 mg |
VITAMIN B2 (riboflavin) |
jetra, meso, kvas, mlečni izdelki |
metabolizem maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov
|
pomanjkanje: ariboflavinoza-zelo redka |
1,2 mg |
VITAMIN B 3 (nikotinska
kislina) |
jetra, meso, kvas, stročnice |
koencim pri oksidacijah in redukcijah
|
pelagra |
16-18 mg |
VITAMIN B 5 (pantotenska
kislina) |
povsod v hrani |
metabolizem lipidov in ogljikovih hidratov
|
|
6 mg |
| VITAMIN B 6 |
jetra, meso, kvas, neobdelane žitarice |
sinteza hema, transaminacije, metabolizem linolenske kisline
|
pomanjkanje: konvulzije, anemije toksičnost: periferna neuropatija |
2 mg |
| BIOTIN |
jetra, kvas, lešniki, rumenjak, stročnice |
karboksilacija in dekarbboksilacija, metabolizem aminokislin in maščobnih kislin
|
dermatitis, glositis |
0.150 mg |
| FOLNA KISLINA |
sveža, zelena, listnata zelenjava sadje, jetra, kvas
|
pri sintezi dnk in rnk, celicni delitvi |
pancitopenija, megaloblastoza, splošna slabost, depresija |
0,2 mg |
| VITAMIN B 12 (cianokobalamin) |
jetra, meso, jajca, mleko in mlečni izdelki |
dozorevanje eritrocitov, sinteza dnk, pri sintezi mielinskih ovojnic, presnova maščob, beljakovin
|
perniciozna anemija |
0,002 mg |
|
MINERALI
| V živih organizmih so nekateri elementi v obliki ionov potrebni za: |
|
1.
|
normalno funkcioniranje sistema |
|
2.
|
so sestavina skeleta |
|
3.
|
omogočajo normalno delovanje živčnega sistema |
|
4.
|
sodelujejo pri acidobaznem ravnotežju |
|
Delimo jih na makrominerale : Na, K, Mg, Ca, Cl, P
in mikrominerale.
Mikrominerale delimo naprej v:
|
|
-
|
minerali v sledovih: Fe, Cu, Zn (dnevni vnos vec kot 5mg) |
|
-
|
minerali v ultra nizkih količinah : J, F, Co, Cr, Se, Mn, As, B, V, Ni, Cd, Li, Pb, Mo (dnevni vnos manj kot 5mg)
|
|
V prehranskih dopolnilih najdemo med makroelementi predvsem kalcij in magnezij. Od mikroelementov pa pripravke, ki vsebujejo železo, cink, selen, največkrat v kombinaciji z različnimi vitamini.
|
|
NUTRIENT
|
VIRI
|
DELOVANJE
|
POMANJKANJE IN TOKSIČNOST
|
RDA
|
| NATRIJ |
široko razširjen -sardine, svinjina, siri, zelene olive |
acidi-bazno ravnotežje, osmotski pritisk, krvni ph, mišične kontrakcije, na-črpalka
|
pomanlkanje: hiponatremija, zmedenost, koma toksičnost: hipernatremija, zmedenost, koma |
500 mg |
| KALIJ |
široko razširjen: mleko, banane, slive,rozine |
mišična aktivnost, prenosi živ. impulzov; intracelularno acid. - bazno ravnotežje
|
pomanjkanje: hipokalemija, paraliza, motnje srca toksičnost:hiperkalemija, paraliza, motnje srca |
2 g |
| KALCIJ |
mleko, mlečni izdelki, meso, ribe, sadje, zelenjava |
formacija kosti in zob, koagulacija krvi, prenos živčno-mišičnih dražljajev, kontrakcija mišic
|
pomanjkanje: hipokalcemija in tetanus toksičnost: hiperkalcemija, atonija preb. trakta, psihoza |
400 - 1500 mg |
| MAGNEZIJ |
zeleni listi, lešniki, morska hrana |
formacija kosti in zob, živčno prevajanje, aktivacija encimov, mišična konrakcija
|
pomanjkanje: hipomagneziemija, nuero-muskularna iritacija toksičnost: hipermagneziemija, hipotenzija, motnje srca
|
40 - 400 mg |
| FOSFOR |
mleko, siri, meso, ribe, lešniki, stročnice |
formacija kosti in zob, telesni pufer, sestavina dnk in rnk |
pomanjkanje: iritabilnost, slabost, renalne disfunkcije toksičnost: hiperfosfatemija pri ledvični odpovedi
|
00 - 1200 mg |
| ŽELEZO |
široko razširjen element |
potreben pri sintezi hemoglobina, sintezi kolagena, kofaktor citokromov
|
pomanjkanje: anemija toksičnost: hemokromatoza, pigmentacija kože |
10 - 30 mg |
| CINK |
široko razširjen v rastlinah - večinoma neuporaben
|
komponenta encimov in insulina, rast, celjenje ran |
pomanjkanje: zapoznela rast, hipogonadizem |
15 mg |
| BAKER |
široko razširjen: lešniki, stročnice, ostrige
|
hematopoeza, formacija kosti, komponenta encimov |
pomanjkanje: anemija toksičnost: biliarna ciroza |
0,7 - 7,5 mg |
| JOD |
morska hrana, jodirana sol, mlečni izdelki
|
sestavina tiroksina in trijodtironina |
pomanjkanje: kretenizem, golša toksičnost: miksedem |
0,17 - 0,25 mg |
FLUOR |
kava, čaj |
formacija kosti in zob |
pomanjkanje: dentalni karies: toksičnost:fluoroza, obarvanost stalnih zob, kostni izrastki na hrbtenici
|
1,5 - 4 mg |
| KOBALT |
zelena listnata zelenjava |
del molekule vitamina b 12 |
pomanjkanje: anemija pri otrocih toksičnost: kardiomiopatije
|
0,3 mg |
| KROM |
široko razširjen element
|
del faktorja za toleranco glukoze
|
|
0,05 - 0,2 mg |
| SELEN |
meso in drugi živalski produkti |
komponenta glutation peroksidaze |
pomanjkanje: kardiomiopatija toksičnost: izpadanje las in nohtov, kožna vnetja, motnje v delovanju živčevja
|
0,050 - 0,2 mg |
|
ANTIOKSIDANTI
|
Antioksidanti so tiste snovi, ki signifikantno upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin na različnih ravneh.
Biokemične procese izrabljanja kisika v našem organizmu katalizirajo in nadzorujejo številni encimi (katalaze, oksidaze, peroksidaze…). Poleg teh reakcij pa v organizmu žal in neprestano potekajo številne neencimske reakcije, v katerih je udeležen kisik oziroma reaktivne kisikove (ROS) in reaktivne dušikove spojine (RNS). To
nenadzorovano kemično dejavnost kisika, ki se lahko v patoloških razmerah izrazito razmahne, danes krivijo za številne celične poškodbe, med katerimi so zlasti usodne poškodbe genetskega materiala (DNK) in celicnih membran. Le-te lahko vodijo do pojava raka ter številnih drugih koronarnih bolezni in staranja. Omenjene poškodbe so opisane kot OKSIDATIVNI STRES. Po definiciji je to porušitev razmerja med prooksidativnimi in antioksidativnimi procesi v celici.
|
| Do tega pride zaradi : |
|
1.
|
okvare ali zmanjšane prisotnosti encimov
|
|
2.
|
premajhnega vnosa antioksidantov s hrano
|
|
3.
|
preveč železa in drugih kovinskih ionov (katalizatorji)
|
|
4.
|
povečane produkcije reaktivnih kisikovih in dušikovih spojin, ker je organizem
- izpostavljen povečani koncentraciji kisika
- ekstremno fizično obremenjen
- zaradi psihičnih stresov
- izpostavljen radioaktivnemu sevanju in toksinom
- zaradi aktivacije imunskega sistema pri kroničnih vnetnih procesih
|
|
Antioksidanti so snovi ENDOGENEGA in EKSOGENEGA (rastlinskega) izvora. Telo jih žrtvuje v reakcijah z ROS in RNS za zaustavitev nenadzorovanih procesov avtooksidacije za celico pomembnih sestavin. Eksogene antioksidante dobi telo s hrano.
Izpolnjevati morajo naslednje pogoje :
|
|
-
|
stalna prisotnost v telesu
|
|
-
|
količina mora ustrezati potrebam telesa. |
| Endogeni antioksidanti so |
|
-
|
encimi (superoksidne dismutase, katalaze, glutation peroksidaze
|
|
-
|
peptidi |
|
-
|
barvila (bilirubin) |
|
-
|
heterociklicne spojine (sečna kislina) |
|
-
|
melatonin |
|
-
|
koencim Q |
|
-
|
melanini |
| Eksogeni antioksidanti so: |
|
-
|
amino kisline, encimski inhibitorji
|
|
-
|
ogljikovi hidrati, lignani, polifenoli, kinoni |
|
-
|
karoteni in drugi naravni pigmenti, lipidi |
|
-
|
organske kisline |
|
-
|
heterociklicne spojine, vitamini |
|
-
|
spojine žvepla |
|
-
|
minerali |
|
Vsem antioksidantom je skupna lastnost, da imajo v molekuli enega ali več reaktivnih vodikov, vezanih na heteroatom (žveplo ali kisik), ki z lahkoto preide na radikal, pri tem nastane nov, vendar stabilnejši in manj škodljiv radikal. Radikalske reakcije so na ta način prekinjene in vitalni deli celic zavarovani pred poškodbami.
Tisti antioksidanti, ki imajo v molekuli dvojne vezi, lahko reagirajo z radikali tako, da se le-ti adirajo na dvojno vez, nastali radikal pa se v nadaljnih reakcijah pretvori v neškodljiv radikal.
Pripravila: Karmen Bončina, mag. farm.
Nova Gorica, maj 2002
|
|
|
|
