Za zvišan krvni tlak označimo vsak sistolični krvni tlak, višji od 140 mm Hg in vsak diastolični krvni tlak, višji od 90mm Hg.

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar namerimo pri bolniku v vsaj treh zaporednih meritvah ob treh obiskih v ambulanti krvni tlak več kot 139/89 mmHg.
Glede na višino sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka ločimo normalen, mejno zvišan in zvišan krvni tlak.

Zvišan krvni tlak je eden od dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, Te predstavljajo pri nas in v večini razvitih dežel glavni vzrok smrtnosti (bolezni srca in ožilja 48%, raki 19%, kronične pljučne bolezni 8%, poškodbe 7% vseh smrti).
Ker vemo, da so ljudje z zvišanim krvnim tlakom 3-4 krat bolj ogroženi za nastanek koronarne srčne bolezni in 7 krat bolj ogroženi za nastanek možganske kapi kot tisti z normalnim krvnim tlakom, je pomen bolezni in njenega preprečevanja ter zdravljenja na dlani.
1. Napovedni dejavniki za arterijsko hipertenzijo :
a)     Prirojeni:

- dednost,

- moški spol,

- starost.

b)     Pridobljeni:

- nepravilna prehrana, predvsem soljenje,

- prekomerno pitje alkohola,

- prekomerna telesna teža,

- telesna nedejavnost.

2. Merjenje krvnega tlaka
Glavni način odkrivanja arterijske hipertenzije je še vedno le merjenje krvnega tlaka. Pravilnost in točnost meritev je odvisna od več dejavnikov, predvsem od naprave za merjenje, od priprave pacienta, okoliščin (¨hipertenzija bele halje¨), pridruženi bolezni bolnika, itd.
V ambulantah uporabljajo različne priprave za merjenje, bolniki pa si vse pogosteje merijo tlak tudi doma.
Pomembno je natančno in pravilno merjenje krvnega tlaka:
2.1. Priprava bolnika:

- trideset minut pred merjenjem naj ne kadi, ne pije kave ali alkohola,
- pet minut pred merjenjem naj mirno sedi,
- merimo sede, roka naj bo podprta in v višini srca
2.2. Merjenje:
- merimo dvakrat v presledku dveh minut, upoštevamo srednjo vrednost.

2.3. Pri prvem pregledu merimo krvni tlak na obeh rokah, kasneje na tisti roki, kjer je bil tlak višji.
Vrste merilcev krvnega tlaka:

a)     
klasični živosrebrni sfigmomanometri: so preprosti, najbolj zanesljivi, vendar nerodni, se poškodujejo, potrebujemo tudi fonendoskop (nujna sta dober sluh in vid!), umerjanje 1x letno!
b)     
aneroidni merilci: so praktični, prenosni, fonendoskop je ponavadi že vgrajen, so pa manj zanesljivi, potrebujemo dober sluh in vid ter 2x letno umerjanje,
c)     
elektronski merilci: so majhni, prenosni, ne zahtevajo dobrega sluha in vida, so pa občutljivi in niso primerni za bolnike z motnjami srčnega ritma. Baterija mora biti polna.

3. Opredelitev arterijske hipertenzije

a)     
Primarna (esencialna) arterijska hipertenzija
Takih je 90% hipertenzij. Tako imenujemo tista stanja, kjer neposrednega vzroka zvišanega krvnega tlaka z dosegljivimi preiskavami ni moč opredeliti.
b)     
Sekundarna arterijska hipertenzija
Obsega le 10% povišanih krvnih pritiskov. Zvišan krvni tlak je tedaj le posledica neke druge bolezni ali bolezenskega stanja:

1. bolezni ledvic in ledvicnih žil,
2. bolezni žlez z notranjim izločanjem
3. bolezni srca in ožilja,
4. bolezni živčevja,
5. jemanje nekaterih zdravil (oralna kontracepcijska sredstva, nesteroidni antirevmatiki, netriciklični antidepresivi, antacidi, simpatikomimetiki, anestetiki) in substanc (kofein, nikotin, alkohol)
6. nosečnost.

4. Ocenjevanje celotnega tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja

a)     glavni dejavniki tveganja

- višina krvnega tlaka,
- moški: starost > 55 let,
- ženske: starost > 65 let,
- kajenje,
- zvišan celotni holesterol (> 6,5 mmol/l),
- zvišan krvni sladkor,
- družinska obremenjenost z obolenjem srca in ožilja pred 55. oz. 65. letom.

b)     dodatni dejavniki tveganja

- znižan HDL holesterol,
- zvišan LDL holesterol,
- mikroalbuminurija pri sladkorni bolezni,
- motena toleranca za glukozo,
- prekomerna telesna teža,
- telesna neaktivnost.

c)     okvare organov (srce, možgani, ledvice)

ZDRAVLJENJE
Zdravljenje je vedno najprej in stalno nefarmakološko, torej zdravljenje brez zdravil, po potrebi pa tudi zdravljenje z zdravili (farmakološko).

1. Nefarmakološki ukrepi
Hipertoniku vselej svetujemo zdrav način življenja, zdrav življenski slog.
-normalizacija telesne teže (indeks telesne mase naj ne presega 25 kg/m2
-omejen vnos soli (priporočena količina ne presega 5g kuhinjske soli na dan,
-redna telesna dejavnost: hipertonik naj bo redno, to je vsaj 2 do 3 dni v tednu po 20 min telesno aktiven tako intenzivno, da se bo zadihal ali oznojil. Zanj so primerne vse oblike aerobne telesne vadbe zlasti živa hoja, umirjen tek, plavanje, tek na smučeh, ples in podobno,
-omejitev alkohola: na 1 enoto dnevno, ob hrani. Ena enota je 8 do 10g čistega alkohola, kar je 1 malo pivo ali 1 dcl vina ali eno malo šilce žgane pijače,
-življenje brez cigarete,
-pravilna prehrana (omejujemo nasičene maščobe, holesterol, koncentrirane sladkorje).

2. Zdravljenje z zdravili
Zdravljenje z zdravili predpiše zdravnik glede na
-vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka,
-starost bolnika,
-prisotnost drugih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja,
-ružinsko anamnezo o boleznih srca in ožilja,
-morebitne okvare tarčnih organov,
-sočasno sladkorno bolezen,
-druge spremljajoče bolezni in zdravila, ki jih bolnik jemlje,
-predvideno kakovost življenja po uvedbi zdravljenja,
-možne pričakovane neželjene učinke zdravila,
-farmakološke lastnosti zdravila.
Pripravila: Tina Samec Adamič, mag.farm.

LITERATURA:
-Žemva A. Farmakoterapija arterijske hipertenzije. Krka.Novo Mesto: 1993
-Bujc M. Vodenje arterijske hipertenzije. Učna delavnica obvladovanje krvnega tlaka v lekarni Lek, Ljubljana, marec 2001
-Dobovišek J., Accetto R. Slovenske smernice za obravnavanje bolnikov z arterijsko hipertenzijo. Lek. Ljubljana, oktober 1999.