|
Vitamin D3 in kalcij imata pomembni vlogi tako pri preprečevanju kot tudi pri zdravljenju osteoporoze.
Vitamin D3 je nujno potreben za absorpcijo in izkoriščanje kalcija v organizmu ter za vgrajevanje kalcija v kosti. Skupaj s parathormonom vzdržuje homeostazo (ohranjanje notranjega okolja v območju, ki je optimalno za življenje) kalcija in sicer pospešuje absorpcijo kalcijevih ionov v črevesju, pospešuje resorpcijo kalcijevih ionov v ledvicah, pospešuje mineralizacijo kosti, spodbuja delovanje osteoblastov (gradnikov kosti) in na tak način poveča koncentracijo kalcija v serumu in zmanjša kostno resorpcijo.
Vitamin D3 ima tudi številne pozitivne zunajkostne učinke, ki se nanašajo na imunski sistem, rakaste bolezni in mišice. Povečuje mišično maso, izboljšuje gibalne sposobnosti, s tem pa zmanjšuje nevarnost padcev in zlomov.
Tudi če uživamo z vitaminom D3 bogato hrano in se za krajši čas (10-15min) izpostavljamo soncu brez zaščitnega faktorja ne zagotavljamo zadostnih količin vitamina D3. Zato so v lekarnah na razpolago prehranska dopolnila z vitaminom D3 ali registrirana zdravila, ki jih lahko predpiše zdravnik.
Zdravila z vitaminom D3 so v obliki tablet, kapsul in kapljic.
Neželeni učinki so v glavnem povezani z hiperkalciemijo (zvišana koncentracija kalcija v krvi). Možnost pojava hiperkalciemije se zveča pri hkratnem jemanju vitamina D3 in drugih vitaminov skupine D ter pripravkov, ki vsebujejo veliko kalcija. Pri dolgotrajni hiperkalciemiji lahko pride do nastanka ledvičnih kamnov, kalcinacij organov in mehkih tkiv.
Za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze se priporoča 800-1000 I.E. vitamina D v obliki holekalciferola (oz. 20-25 µg).
Kalcij je najpomembnejši gradnik kosti in zob. V prvih treh desetletjih življenja omogoča izgradnjo kostne mase, v drugi polovici življenja pa pomembno upočasni izgubljanje kostnine zaradi zmanjšanja količine estrogenov in samega procesa staranja.
Najboljši vir kalcija je uravnotežena prehrana in vnos živil bogatih s kalcijem. Izkoristek kalcija iz različnih vrst živil je različen. Kalcij dobimo predvsem z mlekom in mlečnimi izdelki, ribami, morski sadeži, zeleno listnato zelenjavo, manjše količine v sadju in mineralnih vodah in drugih živilih.
|
|
VSEBNOST KALCIJA V mg/100g ŽIVILA
|
|
|
|
|
120
|
200 ml
|
240
|
|
posneto mleko
|
120
|
200 ml
|
240
|
|
jogurt (sadni, navadni)
|
120
|
180 ml
|
216
|
|
kefir
|
120
|
180 ml
|
216
|
|
sir parmezan
|
1225
|
50 g
|
612
|
|
sir ementalec
|
1020
|
50 g
|
510
|
|
sir edamec
|
710
|
50 g
|
355
|
|
topljeni sir
|
545
|
30 g
|
163
|
|
sir brie
|
185
|
30 g
|
55
|
|
sir gorgonzola
|
671
|
30 g
|
201
|
|
sir camembert
|
380
|
30 g
|
114
|
|
skuta
|
70
|
50 g
|
35
|
|
sladoled
|
132
|
100 g
|
132
|
|
MESO, RIBE IN MORSKI SADEŽI
|
VSEBNOST KALCIJA V mg/100g ŽIVILA
|
EN
OBROK
|
KOLIČINA
KALCIJA V OBROKU
|
|
meso (povprečno)
|
2 do 20
|
150 g
|
3 do 30
|
|
morski sadeži
|
10 do 45
|
150 g
|
15 do 67
|
|
sardine v olju
|
330
|
1 konzerva
|
280
|
|
ZELENJAVA
|
VSEBNOST KALCIJA V mg/100g ŽIVILA
|
EN
OBROK
|
KOLIČINA
KALCIJA V OBROKU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SADJE
|
VSEBNOST KALCIJA V mg/100g ŽIVILA
|
EN
OBROK
|
KOLIČINA
KALCIJA V OBROKU
|
|
črni ribez
|
45
|
100 g
|
45
|
|
rdeči ribez
|
30
|
100 g
|
30
|
|
pomaranče, mandarine
|
30
|
100 g
|
30
|
|
jagode
|
25
|
100 g
|
25
|
|
maline
|
40
|
100 g
|
40
|
|
rozine
|
30
|
50 g
|
15
|
|
datlji
|
32
|
50 g
|
16
|
|
suhe fige
|
142
|
50 g
|
71
|
|
lešniki
|
225
|
50 g
|
112
|
|
mandlji
|
254
|
50 g
|
127
|
|
suhe marelice
|
46
|
50 g
|
23
|
|
PIJAČE
|
VSEBNOST KALCIJA V mg/l PIJAČE
|
EN
OBROK
|
KOLIČINA
KALCIJA V OBROKU
|
|
Radenska
|
273
|
250 ml
|
68
|
|
Donat Mg
|
370
|
250 ml
|
92
|
|
voda
|
30 -150 *
|
*vsebnost krajevno pogojena
|
|
DRUGA ŽIVILA
|
VSEBNOST KALCIJA V mg/100g ŽIVILA
|
EN
OBROK
|
KOLIČINA
KALCIJA V OBROKU
|
|
kruh
|
20 do 45
|
30 g
|
6 do 13
|
|
testenine
|
20
|
100 g
|
20
|
|
krompir
|
13
|
200 g
|
26
|
|
kokošje jajce
|
30
|
1 kos
|
30
|
|
polnovredni riž
|
25
|
80 g
|
20
|
|
sadni mϋsli
|
55
|
50 g
|
27
|
|
čokolada
|
215
|
2 rebri
|
72
|
Koliko kalcija smo dobili s hrano, enostavno izračunamo tako, da:
zaužite decilitre mleka ali jogurta pomnožimo s 120,
količino sira v dag pomnožimo s 100,
dodamo 250 mg kalcija, ki ga dobimo z ostalo hrano. Dobljene številke seštejemo in dobimo količino zaužitega kalcija v miligramih.
Na absorpcijo kalcija vplivajo številni dejavniki:
- starost (pri dojenčkih do 75%, pri odraslih od 15 do 20%),
- oblika kalcija (Ca-karbonat, Ca-citrat),
- kislost okolja v prebavilih,
- vsebnost oksalne kisline v hrani,
- uživanje alkohola in kofeina,
- količina zaužitih beljakovin,
- uživanje fosforne kisline (gazirane osvežilne pijače), velike količine natrija (preslana hrana).
Kalcijev karbonat, ki se najpogosteje uporablja, je od vseh soli najslabše topen. Njegovo absorpcijo izboljšamo, če ga zaužijemo med jedjo. Absorpcija kalcija iz karbonata je optimalna pri nizkem pH, zato je za bolnike z zmanjšano tvorbo želodčne kisline primernejši kalcij v obliki citrata ali drugih topnih soli.
Izdelki s kalcijem so registrirani kot prehranska dopolnila, zdravila brez recepta in zdravila na recept. Izdelki vsebujejo različno količino kalcija v obliki različnih soli (karbonat, citrat, laktat in glukonat).
Če organizem nima na razpolago zadostne količine kalcija, ga vzame iz kosti. Zaužito količino je potrebno porazdeliti med obroke skozi cel dan. Najbolje je, da ga 1/3 zaužijemo čez dan, 2/3 zvečer. Precej večji učinek imajo kalcijevi dodatki zaužiti zvečer. Potrebno jih je uživati s hrano, ker to poveča absorpcijo.
Kalcij lahko vpliva na absorpcijo različnih zdravil (antagonisti kalcijevih kanalčkov, kinoloni, fenitoin, fluoridi, tetraciklini, železo, bisfosfonati), ker spremeni pH v želodcu.
Interakcije lahko omilimo, če je med jemanjem kalcijevega pripravka in kateregakoli drugega zdravila 2- do 3-urni presledek.
Optimalen vnos kalcija za preprečevanje osteoporoze je od 1000 do 1500 mg na dan.
Ana Banović, mag.farm.
Oktober 2009
|
|
