|
Osteoporoza je kronična bolezen, zato potrebuje dolgotrajno zdravljenje.
Cilj zdravljenja je predvsem preprečevanje kostnih zlomov. Na voljo so zdravila, s katerimi je možno upočasniti napredovanje osteoporoze in izboljšati kakovost kosti.
Mehanizmi delovanja zdravil so različni. Pri zdravljenju osteoporoze se uporabljajo zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti in/ali stimulirajo njeno izgradnjo. Bisfosfonati zavirajo razgradnjo kosti. Selektivni modulatorji estrogenskih receptorjev in analogi obščitničnih hormonov spodbujajo izgradnjo kosti, stroncijev ranelat pa spodbuja nastajanje nove kostnine in obenem upočasni njeno razgradnjo.
Zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik morate jemati redno in predvsem pravilno, ker je to pogoj za učinkovito zdravljenje osteoporoze in preprečevanje morebitnih kostnih zlomov.
Dejavniki tveganja za razvoj osteoporoze:
- proces staranja,
- zmanjšana količina estrogena,
- rasa (kavkaška in azijska rasa sta bolj ogroženi),
- gracilna konstitucija,
- zgodnja menopavza,
- pozitivna družinska anamneza,
- dolgotrajno jemanje nekaterih zdravil (glukokortikoidi, heparin, antiepileptiki, zaviralci steroidnih aromataz, imunosupresivi, antacidi, diuretiki in odvajalna sredstva),
- kajenje,
- čezmerno uživanje alkoholnih pijač in kave,
- premajhen vnos kalcija in
- pomanjkanje vitamina D.
Glukokortikoidi pospešujejo razgradnjo kosti in zavirajo tvorbo nove kosti, kar vodi do zmanjševanja kostne gostote in zvečanja tveganja za zlom. Ocenjujejo, da 30-50% olnikov, ki dalj časa jemljejo visoke doze glukokortikoidov, utrpi zlom, ki je posledica osteoporoze. Za preprečevanje osteoporoze pri dolgotrajnem zdravljenju s sintetičnimi glukokortikoidi (več kot tri mesece, 4mg metilprednizolona dnevno) je potreben zadosten vnos kalcija in vitamina D3. Po večmesečni uporabi heparina, še posebno pri visokih odmerkih in bolj dovzetnih bolnikih se lahko razvije osteoporoza. Pri nosečnicah in doječih materah je povečano tveganje za razvoj osteoporoze, zato dolgotrajno zdravljenje z visokimi odmerki heparina ne sme trajati več kot 3 mesece. Dolgotrajno jemanje antiepileptikov zmanjša delovanje vitamina D in posledično njegovo vlogo na absorpcijo in izkoriščanje kalcija v organizmu ter za vgrajevanje kalcija v kosti. Dolgotrajno jemanje antiepileptikov lahko povzroči osteopenijo ali osteoporozo. Zaviralci steroidnih aromataz znižujejo nivo estrogenov v krvi, zato lahko znižajo mineralno kostno gostoto in povzročijo osteopenijo (stanje zmanjšane kostne mase zaradi spremenjenega razmerja med izgubljanjem in obnavljanjem kosti) ali osteoporozo. Potreben je skrben nadzor pri ženskah s povečanim tveganjem za razvoj osteoporoze ali z že prisotno osteopenijo in osteoporozo. Dolgotrajno jemanje antacidov, diuretikov in odvajalnih sredstev poveča izločanje kalcija in lahko povzroči hipokalciemijo in posledično osteopenijo ali osteoporozo. Sodobna medicina nam za zdravljenje osteoporoze nudi učinkovita zdravila, vendar tudi za to bolezen velja zlato pravilo - bolje preprečiti kot zdraviti! Zato lahko sami poskrbite za:
- zdrav način življenja,
- opustitev škodljivih razvad - kajenja ter čezmernega uživanja alkohola in kofeina,
- telesno vadbo in
- optimalen vnos kalcija (1000-1500 mg/dan).
Priporočljive so vaje za raztezanje mišic, vaje, pri katerih obremenjujemo kosti z lastno težo (hoja po stopnicah ali bregu navzdol, skoki), vaje za ravnotežje, držo in vaje proti uporu, prilagojene bolnikom z osteoporozo. Krepitev hrbtnih mišic s telesno vadbo pomembno zmanjša pogostost zlomov vretenc pri ženskah po menopavzi. Priporočajo se še tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh, planinarjenje, veslanje in igre z žogo na prostem. Vaje si oglejte: VAJE_ZA_BOLNIKE_Z_OSTEOPOROZO.pdf Glede na starost ali posebna stanja človeškega organizma je priporočen dnevni vnos kalcija prikazan v tabeli:
|
Starost
|
Priporočen dnevni vnos kalcija (mg/dan)
|
|
Dojenčki
|
|
|
0 do 4 mesece
|
220
|
|
4 do 12 mesecev
|
400
|
|
Otroci
|
|
|
1 do 4 leta
|
600
|
|
4 do 7 let
|
700
|
|
7 do 10 let
|
900
|
|
10 do 13 let
|
1100
|
|
13 do 15 let
|
1200
|
|
Mladina in odrasli
|
|
|
15 do 19 let
|
1200
|
|
19 do 25 let
|
1000
|
|
25 do 51 let
|
1000
|
|
51 do 65 let
|
1200
|
|
nad 65 let
|
1200
|
|
Postmenopavzalne ženske
|
1500
|
|
Nosečnice
|
1000 |
|
Doječe matere
|
1000
|
Kostno gostoto lahko izmerite ultrazvočno na petnici. Meritev je orientacijska. Vrednostni ultrazvočne meritve se izražajo v T-vrednosti. T-vrednost pomeni odstopanje izmerjene vrednosti kostne mase od kostne mase zdrave mlade osebe istega spola. Vrednost je lahko pozitivna ali negativna.
|
T-vrednost
|
Kostna gostota
|
|
od +1,0 do -1,0
|
normalna
|
|
od -1,0 do -2,4
|
osteopenija
(stanje zmanjšane kostne mase zaradi spremenjenega razmerja med izgubljanjem in obnavljanjem kosti)
|
|
pod -2,5
|
osteoporoza
|
Vsem ženskam, vsaj štiri leta po zadnji menstruaciji svetujemo, da preverijo kostno gostoto. Glede na rezultat ultrazvočne meritve pa nadaljne kontrole vsake dve leti. Kvantitativno merjenje kostne mase je možno z napravo, ki ji pravijo DXA (dvojna fotonska absorpciometrija). Preiskava je povsem neboleča, meritev pa nadvse natančna. Traja približno deset minut, z njo pa zdravnik ugotovi, kolikšna je gostota kosti. Skrb zaradi sevanja je odvečna, saj je manjše od količine, ki smo ga deležni iz okolja v enem samem dnevu.
Ana Banović, mag.farm., oktober 2009
Vaje za bolnike z osteoporozo Preberite tudi: Pomen D vitamina in kalcija pri preprečevanju in zdravljenju osteoporoze
|