URNIK DEŽURNE SLUŽBE
vsak dan
od 19.30 do 7.00 ure
sobota
od 13.30 do 24.00 ure
nedelja in prazniki
od 00.00 do 13.00 in
od 14.00 do 24.00 ure
|
Kašelj je vsem dobro znan fiziološki pojav, ki varuje dihalne poti pred vdihanim tujkom oz. dražljajem.
Mehanizem kašlja
Tudi če je to hoteno dejanje, se vedno zgodi po refleksni poti. Receptorji za kašelj, ki v večini ležijo v zgornjih dihalnih poteh, se zaradi različnih dražljajev vzdražijo in pošljejo signal po živcih do centra za kašelj v možgane. Sledi odgovor do dihalnih mišic, ki sunkovito iztisnejo zrak iz pljuč. Velika hitrost zraka naj bi očistila dihalne poti.
Vzroki |
|
- Draženje dihalnih poti (cigaretni dim, razne pare, topel in mrzel zrak), vdihan tujek (bodisi košček hrane ali po nesreči vdihan predmet)
|
|
- Okužbe z bakterijami in virusi (prehladna obolenja, bronhitisi) so najpogostejši vzroki za kašelj
|
|
- Alergijske bolezni (sezonski kašelj, kašelj ob prisotnosti alergena)
|
|
- Resne pljučne in druge bolezni: astma, pljučnica, kronična obstruktivna pljučna bolezen, tuberkuloza, rak, AIDS
|
|
- Gastroezofagalni refluks (vračanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik in žrelo tudi povzroča kašelj; ob tem imamo ponavadi pekoč občutek v žrelu)
|
|
- Neželjeni učinki zdravil (antihipertenzivi - predvsem ACE inhibitorji, beta blokatorji, nesteroidni antire-vmatiki, pirazolonski analgetiki, aspirin)
|
|
- Psihološki (ponavadi se tak kašelj umiri s spanjem)
|
 |
|
|
- akuten kašelj: najpogosteje nastane zaradi okužbe dihal , spremlja prehladna obolenja in traja največ en teden
|
|
- in kroničen kašelj, ki traja najmanj tri tedne. Kroničen vsekakor ni primeren za samozdravljenje, razen, če je to kadilski, in ga zares odpravimo le s prenehanjem kajenja.
|
|
|
- neproduktiven kašelj je suh in lahko tudi dražeč. Izmečka ni.
|
|
- produktiven kašelj - prisotna je gostejša sluz, v pljučih imamo občutek kot da se nam nekaj »lušči«.
|
|
- fiziološko stanje bolnika
Kašelj pri otrocih pod 1.letom starosti ter pri nosečnicah in doječih materah zdravi zdravnik. |
- razvade
Kadilcem svetujejo prekinitev kajenja ali vsaj omejitev in postopno opuščanje. |
|
- spremljajoče simptome
Pri vseh sumljivih pridruženih znakih, kot so piskanje, dušenje, boleč kašelj, bolečine v prsih, hud glavobol, visoka temperatura, boleče grlo, zgaga, sumljiv izmeček (gost, penast, zelen, krvav) se moramo napotiti k zdravniku, ki bo zdravil osnovno bolezen ali izključil tveganja.
|
- nevarne bolezni
Če bolehamo za resno boleznijo, astmo, pljučnico, tuberkulozo ali rakom bo kašelj zdravil zdravnik. |
- druga zdravila, ki jih bolnik jemlje
Nekatera zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni kot neželen učinek povzročajo kašelj, zato moramo to povedati zdravniku, ki bo poiskal ustrezno drugo zdravilo. |
ZDRAVILA, KI JIH IZBEREMO ZA SAMOZDRAVLJENJE KAŠLJA
Upoštevamo že vse napisano! Starost bolnika, nosečnost, dojenje, izključimo tveganja in resne bolezni, povprašamo vas po zdravilih, ki jih že jemljete, koliko časa že težava traja.
Od kroničnih boleznih vas bomo gotovo povprašali, če ste sladkorni bolnik, kajti nekaj sirupov za zdravljenje kašlja zaradi vsebovanega sladkorja zato ni primerna za jemanje.
Neproduktiven kašelj zdravimo z zdravili, ki kašelj pomirjajo- antitusiki. Ta so lahko centralno (zavirajo center za kašelj) ali lokalno delujoča (obložijo sluznico dihalnih poti in s tem preprečijo draženje).
Produktiven kašelj vedno zdravimo z zdravili, ki olajšajo izkašljevanje - ekspektoransi. Njihov glavni učinek je redčenje nastale sluzi, ki se je moramo znebiti. Pri tem si pomagamo tudi s pitjem večjih količin tekočin.
Od splošnih ukrepov za pomoč pri kašlju bi omenila še uporabo antiseptikov, ki dihalne poti razkužujejo na naraven način (predvsem je to pomembno pri prehladnih obolejih). To so predvsem inhalacije eteričnih olj timijana, evkalipta, bora, poprove mete, uporabo mazil z eteričnimi olji in pitje prsnega čaja.
Več si preberite tudi na našem portalu v rubriki GALENSKI IZDELKI.
Posvetujte se s farmacevtom v vaši lekarni!
Pripravila: Miranda Beguš, mag.farm.
december 2003 |
|
|
|
