URNIK DEŽURNE SLUŽBE
vsak dan
od 19.30 do 7.00 ure
sobota
od 13.30 do 24.00 ure
nedelja in prazniki
od 00.00 do 13.00 in
od 14.00 do 24.00 ure
|
Epilepsíja (sin. božjast, morbus major, morbus sacer, padavica) je ena izmed najpogostnejših nevroloških bolezni, za katero so značilni ponavljajoči se napadi nezavesti ali motnje zavesti in motnje motoričnih, senzoričnih in psihičnih funkcij.Ti se navzven kažejo na različne načine, odvisno od tega, kje v možganih je prišlo do nepravilne dejavnosti možganskih celic. Gre za moteno električno aktivnosti možganske skorje, ki jo povzročajo različni vzroki.
Epilepsija ni enovita bolezen, ampak vključuje skupino zelo različnih bolezenskih stanj. Najpogostejša je v otroški dobi in dobi adolescence ter v starosti.
Epilepsija je kronična bolezen. Za učinkovito zdravljenje je potrebno z ustreznimi preiskavami postaviti diagnozo in opredeliti obliko. Zdravljenje z zdravili je v večini primerov dolgotrajno, včasih celo vseživljenjsko, pri nekaterih bolnikih pa lahko po nekajletni terapiji brez napadov zdravila opustimo. Zdravljenje z zdravili je pri 20−30 % bolnikov neuspešno.
Epilepsija ni samo zdravstveni problem. Povezana je s psihosocialnimi in družbeno-ekonomskimi posledicami, ki so za posameznika včasih večje breme kot sami napadi. Težave se pojavljajo v neodvisnem življenju, pri izobraževanju in zaposlovanju, mobilnosti, medosebnih odnosih, zavarovanju. Osebe z epilepsijo so v slabo osveščenih družbah še vedno stigmatizirane.
Epilepsijo ima 20.000 Slovencev. Vsako leto v Sloveniji na novo za epilepsijo zboli 1000 ljudi.
Vzroki
Vzroki za epilepsijo so različni v različnih življenjskih obdobjih. Nastane lahko kot posledica okvare možganskega tkiva zaradi nepravilnega razvoja možganov ali zaradi vnetij možganovine, možganske poškodbe ob porodu, po udarcih in prometnih nesrečah, po možganski kapi, zaradi tumorja in , degenerativne bolezni, kakršni sta Alzheimerjeva bolezen in možganska amiloidna angiopatija, zaradi zastrupitve oziroma čezmernega pitja alkohola ali jemanja drog (ali obojega hkrati) in z zdravili sproženimi napadi krčev. Epilepsijo lahko sprožijo tudi dolgotrajno preprečevanje spanja, hipoglikemija (nizka raven sladkorja v krvi), daljši ali močnejši telesni napor, raznovrstni dražljaji kot npr. utripajoča svetloba, pritisk na brazgotino, nezadostna preskrba možganov s kisikom, pri otrocih tudi febrilno stanje. Za nastanek epilepsije naj bi bila pomembna tudi dednost. Vendar je dednost zelo zapletena in raznolika, zato se epilepsija le malokrat prenaša s staršev na otroka. Velikokrat je vzrok za bolezen neznan.
Epileptični napad
Epileptični napad je abnormalno vedenje s simptomi in z znaki, ki je posledica nenormalne razelektritve v možganih. To je opazni fenomen z določenim trajanjem. Lahko pa zunanjemu opazovalcu ostane prikrit, če se dogaja le na čutilni in/ali duševni ravni.
Epileptični napad je simptom in ne patološki proces.
Epileptične napade lahko razdelimo v dve obsežni skupini: generalizirane in parcialne. Obstaja še tretja skupina nerazvrščenih napadov, pri katerih je navadno na voljo premalo informacij za kategorizacijo. Oblika napada je odvisna od predela možganov, iz katerega izvira, in od tega, kako široko in kako hitro se napad razširi iz točke izvora.
Generalizirani napadi povzročijo izgubo zavesti, vplivajo na celo telo in lahko nastanejo v obsežnem predelu možganov. Ljudem sta najbolj znani dve obliki generaliziranih napadov:
• Grand mal (tonično-klonični krči): med to vrsto generaliziranega napada se oseba nezavestna zruši, telo otrdi (tonična faza) in nato nenadzorovano sunkovito trza (klonična faza). Na začetku lahko bolnik krikne. Dihanje se nato preneha ali je med napadom zelo nepravilno. Po napadu se mišice sprostijo, bolniku lahko uide blato ali voda. Lahko se počuti zmeden in dezorientiran in ga boli glava. Pogosto si želi spati. Ti učinki se navadno v nekaj urah porazgubijo. Bolnik se dogodka po navadi ne spomni.
• Absence: generalizirani napadi, pri katerih bolnik za trenutek izgubi zavest brez spremljajočih nenormalnih gibov ali z zelo blagimi motoričnimi in vegetativnimi pojavi, se pojavljajo predvsem pri otrocih. Med obdobjem odsotnosti, ki traja od nekaj sekund do približno pol minute, se bolnik ničesar ne zaveda. Opazovalcu se utegne zazdeti, da človek preprosto sanjari z odprtimi očmi ali je nepazljiv, tako da lahko napad mine neopažen. Napadi absenc se lahko pojavijo po več stokrat na dan in lahko opazno zmanjšajo uspešnost v šoli.
Parcialni napadi so ponavadi posledica okvare manj obsežnega dela možganov (električna motnja ostane lokalizirana na manj obsežnem delu možganov). Delimo jih v preproste in kompleksne:
• Preprosti napad: pri tej vrsti parcialnega napada je bolnik ves čas pri zavesti. Brez vnaprejšnjega opozorila se pojavi nenormalno trzanje, občutek mravljinčenja ali celo halucinacija voha, vida ter okusa in traja več minut.
• Kompleksni napad: pri tej vrsti napadov bolnik izgubi zavesten stik z okolico. Lahko se pojavi nenavadno vedenje, za katerega pa ne moremo ugotoviti, da ga povzroča epilepsija. Bolnik postane zbegan in se ne odzove, če ga nagovorimo. Včasih se pojavijo nehoteni gibi ali avtomatizmi (na primer okorno otipavanje gumbov ali cmokanje z ustnicami). Oseba se dogodka navadno slabo ali pa sploh ne spomni.
Epileptičnim zelo podobni so lahko psihogeni napadi.
Zdravljenje
Zdravljenje z zdravili
Še do pred kratkim je bila skupina zdravil za zdravljenje epilepsije precej majhna, saj na tem področju več desetletij ni bilo nobenih večjih odkritij. Vendar so se v zadnjem desetletju pojavile številne nove učinkovine, ki so to skupino zdravil dopolnile.
Zdravljenje epilepsije je nujno potrebno, saj epileptični napadi bolj ali manj poškodujejo možgane, poleg tega lahko med napadom pride tudi do nesreč (na primer poškodb zaradi padcev, prometnih nesreč, utopitve). V zdravljenju imajo ključno vlogo zdravila za zdravljenje epilepsije ali antiepileptiki. Zdravljenje pričnemo vedno le z enim zdravilom. Ta naj bo v nizkem dnevnem odmerku, ki ga nato postopno dvigujemo do odmerka, ki preprečuje napade in ne povzroča stranskih učinkov zdravila. Ti so pretežno vezani na simptome s strani centralnega živčnega sistema.
Vrsto in odmerek zdravila določa zdravnik za vsakega posameznika posebej, pri čemer upošteva starost, telesno težo, posameznikovo odzivnost na zdravila, neželene učinke in možne interakcije z zdravili, ki jih bolnik že jemlje. Še posebna pozornost, predvsem zaradi neželenih učinkov, je potrebna pri izbiri antiepileptika za otroke in mladostnike, dekleta in ženske ter starejše.
Pri otrocih in mladostnikih je pomembno, da izbrani antiepileptik ne povzroča zaspanosti in utrujenostiin ne vpliva negativno na pozornost, spomin, vedenje in telesno težo.
Pri dekletih in ženskah je pomembno, da antiepileptiki nimajo vpliva na menstruacijski ciklus in plodnost.
Pri starejših bolnikih se pri farmakološkem zdravljenju pojavijo ovire zaradi od starosti odvisnih sprememb v farmakokinetiki in farmakodinamiki ter medsebojnih učinkov zdravil zaradi sočasnega zdravljenja drugih bolezni, prav tako pa lahko pri sočasni uporabi več antiepileptikov hkrati pride do interakcije med njimi.
Kirurško zdravljenje
Kirurško zdravljenje predvsem žariščnih oblik epilepsije v posebno opremljenih centrih pomaga vse več bolnikom z medikamentozno rezistentno epilepsijo. Kirurgija postaja z leti vse bolj natančna in uspešna, kar daje možnost popolne ozdravitve.
Kirurški poseg je indiciran predvsem pri mlajših bolnikih, z ohranjenim IQ, s pogostimi napadi, ki se ne odzivajo na poizkuse protiepileptične terapije.
Spodbujanje živca vagusa
Spodbujanje živca vagusa je nova vrsta zdravljenja parcialne epilepsije. Pri tej metodi posebna naprava, ki je vgrajena pod kožo, pošilja blage električne dražljaje po vagusu v možgane. Vagus je del avtononomnega živčnega sistema, ki kontrolira delovanje skoraj vseh notranjih organov. V nasprotju z zdravili ta metoda nima značilnih sistemskih neželenih učinkov. Edini pogost neželeni učinek je hripavost glasu ali blažji kašelj ob spodbujanju.
Dieta
Ketogena dieta, ki temelji na visokem vnosu maščob in organizmu potrebnih belajkovin ter zelo nizkem vnosu ogljikovih hidratov, lahko zmanjša število napadov pri nekaterih oblikah epilepsije. Dieto je potrebno izvajati ob skrbnem nadzoru zdravnika v bolnišnicah.
Kako ravnati pri napadu
Epileptični napad je lahko videti zelo dramatično, zato je zelo pomembno, da pristopimo mirno brez panike.
Bolniku moramo preprečiti, da bi se pri padcu poškodoval (odstranimo vse nevarne predmete),zrahljamo mu oblačila okrog vratu (odvežemo kravato, odpnemo srajčni ovratnik) in pasu (odpnemo pas na hlačah) in ga obrnemo na bočni položaj, glavo mu podpremo z mehkim in ravnim predmetom bolniku, v usta ne dajemo nobenih predmetov, s katerimi bi preprečili, da bi si pregriznil jezik, ust mu ne odpiramo na silo, bolniku med napadom ne dajemo v usta nobene tekočine, dokler se mu ne povrne zavest, bolnika med napadom ne držimo, krčev ne poskušamo fizično zaustaviti. Najbolj pomembno je, da bolnika opazujemo. Opazovati ga moramo pred napadom, če smo bili takrat prisotni, med napadom in po napadu.
Vedno počakamo na kraju samem, da bolnik pride k zavesti, ponudimo mu pomoč ali po potrebi pokličemo strokovno medicinsko pomoč.
Živeti z epilepsijo
Za boljše življenje ljudi z epilepsijo je pomembno poznavanje bolezni. Zato je pomembno izobraževanje vseh, ki se s tem srečujejo – bolnikov, njihovih svojcev, učiteljev, svetovalcev zaposlitve, zdravnikov in širše javnosti. Z boljšim poznavanjem epilepsije se izboljša obravnava oseb z epilepsijo, zmanjšujejo predsodki in zaznamovanost.
Osebe z epilepsijo morajo sprejeti dolgotrajno zdravljenje s protiepileptičnimi zdravili in njihovimi stranskimi učinki, ki lahko vključujejo tudi pridobivanje telesne teže, izpadanje las, pojav aken na koži, poraščenost obraza, razdražljivost, kognitivne motnje. Ti učinki so v določenih obdobjih življenja, kot je na primer mladost, bolj moteči.
Ljudje z epilepsijo morajo biti previdni v prostorih, kjer se lahko poškodujejo, če imajo napad, npr. na višinah, v vodi, v prometu, naj se ne ukvarjajo s športi, kot so boks ali potapljanje. V vseh drugih ozirih lahko živijo normalno življenje in počnejo iste stvari kot ljudje brez epilepsije. Epilepsija ni ovira, čeprav se ljudje večkrat počutijo različni.
Epilepsijo so imele tudi znane osebnosti, kot na primer: Julij Cezar, Peter Veliki, Moliere, Dostojevski, Napoleon, Vincent van Gogh, Alfred Nobel.
V Sloveniji od leta 1990 delujoče samostojno društvo Liga proti epilepsiji Slovenije je strokovno-humanitarna organizacija, ki vključuje medicinske strokovnjake s področja epileptologije (zdravnike, psihologe, socialne delavce in druge) in ljudi z epilepsijo, njihove svojce in prijatelje. Njen namen je izboljševati kakovost življenja ljudem z epilepsijo (zdravljenje in celostno obravnavanje bolezni, šolanje, zaposlovanje, družabna srečanja, rekreacija in drugo). Društvo je član leta 1909 ustanovljene Mednarodne lige proti epilepsiji (ILAE) in Mednarodnega urada za epilepsijo (IBE). Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije deluje na naslovu:
Ulica stare pravde 2
1000 Ljubljana
Ksenija Ribolica, mag.farm.
April 2008
Viri:
LZS: Gradivo za teden zdravja v lekarnah, april 2008
Boštjan Čebular, JAMA 1998, št. 2
e-zdravje
|
|
|
