Svetovni dan astme organizira Globalna iniciativa za astmo (GINA) v sodelovanju z zdravstvenimi organizacijami po vsem svetu. Namen svetovnega dne je opozarjati na problematiko te kronične bolezni, ki je ena najpogostejših bolezen dihal v svetu. Po ocenah WHO za astmo trpi okoli 300 milijonov ljudi po svetu. Obeležujemo ga vsak prvi torek v maju. Letošnji svetovni dan astme 5. maj poteka pod geslom » Astmo lahko nadzorujete«.
Astma je kronična vnetna bolezen, ki se kaže z napadi težkega dihanja, kašljem, piskanjem v prsih in stiskanjem prsnega koša .
Vzroki za nastanek astme niso podrobno znani. Gre za kombinacijo genetske predispozicije in povečane odzivnosti dihalnih poti na različne dejavnike, ki povzročijo alergične reakcije oziroma dražijo dihalne poti.
Najpogosteje so to:
- vdihani alergeni, npr. hišni prah, cvetni prah,
- tobačni dim,
- kemična sredstva,
- virusna okužba dihalnih poti,
- onesnaženje zraka
Astmo lahko prožijo tudi zelo hladen zrak, močni čustveni odzivi kot sta jeza in strah in fizična aktivnost.
Zapora bronhijev popusti spontano ali zaradi vpliva zdravil.
Astma je napogostejša kronična bolezen pri otrocih.
Zdravljenje z zdravili
Astma je vnetna bolezen, pri kateri zaviramo vzrok simptomov- astmatsko vnetje.
Z zdravljenjem želimo doseči, da bolezen ne bi motila bolnikovih vsakodnevnih aktivnosti ter da ne pride do simptomov in akutnih poslabšanj.
Zdravila za zdravljenje astme so lahko preprečevalna- zavirajo astmatsko vnetje ali olajčevalna- olajšajo potek ob akutnem poslabšanju.
Uporaba glukokortikoidov v obliki inhalacije predstavlja najučinkovitejši način
zdravljenja astme z najmanjšo verjetnostjo neželenih učinkov. Ugodni učiinki zdravljenja astme se začnejo kazati po približno treh mesecih, maksimalne učinke pa dosežemo šele po več mesecih rednega zdravljenja. Ob postavitvi diagnoze se bolniku predpiše odmerek, ki je ustrezen stopnji težavnosti njegove bolezni. Po stabilizaciji bolezni se odmerek
postopoma zmanšuje do najmanjšega učnkovitega dnevnega odmerka. Ravno zato je pomembno, da so bolniki ali starši otrok dobro poučeni o pomenu rednega jemanja in pravilne tehnike inhalacije. Lokalne neželene učinke kot so hripavost, glivične okužbe sluznice ust, kašelj se prepreči z uporabo vmesnikov za inhaliranje in izpiranjem ust po vsaki uporabi zdravila. Tako se izboljša zadovoljstvo pacienta pri uporabi zdravil, preprečijo pa se tudi sistemski neželeni učinki predvsem pri dolgotrajni uporabi glukokortikoidov v obliki inhalacije.
Medsebojno delovanje zdravil za zdravljenje astme in drugimi zdravili
Zdravila za zdravljenje astme lahko vplivajo na medsebojno delovanje z drugimi zdravili, kjer pride do zmanjšanega ali povečanega učinka zdravil za zdravljenje astme ali povečanega oziroma zmanjšanega učinka drugih zdravil zaradi jemanja zdravil za zdravljenje astme. Če jemljete več zdravil hkrati, vprašajte farmacevta o njihovem medsebojnem delovanju.
Nefarmakološki ukrepi
Zdravljenje z zdravili ni edini način nadzorovanja astme. Pomembno je izogibanje s poslabševalnimi dejavniki bolezni, kot so alergeni, izpušni plini, tobačni dim, zelo hladen zrak, prilagoditev telesnih aktivnosti ob poslabšanju bolezni ter poskrbeti za izboljševanje telesne vzdržljivosti.
Cilji zdravljenja
Cilji zdravljenja astme so: bolnik je brez znakov bolezni tako čez dan kot ponoči, poslabšanja bolezni so zelo redka ali jih sploh ni, telesna dejavnost ni omejena, ni izostajanja z dela oz. šole. Te cilje lahko dosežemo z redno in pravilno rabo zdravil in izogibanjem sprožilcem bolezni, kakor tudi dobro osveščenostjo bolnika.
Ksenija Ribolica, mag.farm.
Maj 2009
|
